Bolečine v križu
Bolečine v križu so najpogostejše bolečine, ki vas lahko pripeljejo k zdravniku. Kar štirje od petih ljudi bo vsaj enkrat v življenju tožilo zaradi bolečin v križu.
Bolečine so pogoste pri delavcih, ki opravljajo težko fizična dela, povzročajo pa veliko odsotnost z dela. Vzrokov za bolečino v križu je veliko. Kratkotrajne bolečine, ki trajajo največ šest tednov, so navadno posledica mehanskih vplivov. Nastanejo pri nategu obhrbteničnih mišic in vezi, pri slabi drži in nefiziološkem položaju na delovnem mestu ter pri čezmernih športnih obremenitvah. Povzročijo jo lahko poškodbe, pri katerih pride do zdrsa medvretenčne ploščice, ki pritisne na okoliški živec. Pogosto spremljajo tudi čezmerno telesno težo in nosečnost. Kronične bolečine v križu pa se pojavijo pri vnetnih revmatskih obolenjih hrbtenice in izrabi medvretenčne ploščice. Vzrok je lahko tudi zlom hrbteničnega vretenca zaradi osteoporoze ali pa bolezni trebušnih organov, novotvorbe in okužbe. Skoraj vsak človek pozna bolečino v križu. Pomembno je vedeti, da večinoma ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pri 90 % ljudi mine v 2 do 3 tednih. Navadno jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje lahko naredimo ogromno, da jo preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja. Bolečina v križu kot bolezensko stanje se pojavlja pri 5 % ljudi.
Poznamo kar nekaj dejavnikov tveganja za bolečine v križu:
Prevelika, predvsem pa enostranska in nepravilna fizična obremenitev
Dolgotrajno, predvsem nepravilno sedenje
Psihični stres, stalna napetost
Pomanjkljiva telesna kondicija
Prevelika telesna teža
Kajenje, slabša prekrvavitev
Predhodna poškodba hrbta
Pomanjkanje gibanja in številni drugi škodljivi vplivi sodobnega načina življenja vodijo do kronične utrujenosti živčnega sistema in mišic s posledičnimi bolečinami tudi v križu.
Nateg križa
Nateg križa največkrat povzroči poškodba mehkih obhrbteničnih delov. Je mehanično povzročen krč obhrbteničnih mišic, kot posledica prevelike telesne obremenitve, dvigovanja težjega predmeta, posledica padca, nenadnega zanihanja hrbtenice pri prometni nesreči in podobno. Lahko je tudi posledica slabe drže ali prisilnega položaja na delu. Že sama bolečina povzroča krč mišice, krč povzroči slabšo prekrvavitev, s tem se zmanjša oskrba s kisikom, tako stanje spet povzroča bolečino.
Prisilna drža
Prisilna drža, vezana na delo, ki zahteva dolgotrajne obremenitve, so pogost vzrok za kronično bolečino v križu.
Zdrs medvretenčne ploščice
Zdrs medvretenčne ploščice, ki je običajno posledica degenerativnih sprememb, sprememb staranja, lahko sprožijo poškodba, nepravilen, lahko že minimalen gib v križnem delu hrbtenice, sunek pri smučanju, dvig bremena. Zdrsnjena medvretenčna plošča pri tem draži in utesnjuje živčne korenine, kar sproža hude bolečine v križu, s sevanjem v eno ali obe nogi z občutkom pečenja ali omrtvičenosti. Stanje včasih poslabša že samo kihanje ali kašljanje. Dokler s preiskovalnimi metodami ne dokažemo vzroka bolečin v križu, ki sevajo tudi v kolk in nogo, govorimo o lumboishialigiji (»išiasu«), za katerega je najpogostejši vzrok prav zdrs medvretenčne ploščice, ni pa edini.
Degenerativne spremembe križa
To stanje je pogosto pri osebah, starejših od 50 let. Najpogostejši vzročni dejavniki teh sprememb so ponavljajoče majhne poškodbe. Vzrok pa je tudi degenerirana medvretenčna plošča, ki izgubi elastičnost, se tanjša, kar zmanjša gibljivost križne hrbtenice in pospešuje nastanek zakostenitev, kostnih izrastkov. Ti lahko pritiskajo na živčne korenine ali ožijo hrbtenični kanal.
Osteoporoza
Je motnja kostne presnove, za katero je značilno zmanjšanje kostne mase v prostorski enoti kosti (atrofija kosti). Zaradi tega postane kost krhka in lomljiva.
Spondiloza
Je normalen pojav degenerativnih sprememb, ki se začne pojavljati z naraščajočo starostjo. Bolečine v križu običajno povzročajo degenerativne spremembe na malih medvretenčnih sklepih, ki zmanjšujejo gibljivost ledvene hrbtenice, predvsem zasuke in povzročajo kronične bolečine v križu.
Zožitev hrbteničnega kanala v ledvenem predelu
Zožitev kanala je lahko prirojena, v okoli 75% pa je pridobljena, ponavadi kot posledica obrabnostnih sprememb. Zožitev hrbteničnega kanala lahko nastane zaradi drsenja vretenca, močne ukrivljenosti hrbtenice, poškodbe in nekaterih drugih bolezni.
Bakterijska vnetja
Prizadanejo medvretenčno ploščico (discitis), vretence (spondilitis) ali oboje (spondilodiscitis) in povzročajo močne bolečine in omejeno gibljivost. Med nebakterijskimi vnetji sta najpogostejša revmatoidni artritis in ankilozirajoči spondilitis.
Zlomi vretenc
Vretence se lahko zlomi ob poškodbi (padci z višine, prometne nesreče in podobno). Kadar pa se zlomi že ob minimalni zunanji sili, govorimo o patološkem zlomu. Do takih zlomov vretenc pride najpogosteje pri močno izraženi osteoporozi, zmanjšani kostni masi, pri rakastem procesu na vretencih.
Bolečina v križu, kot prenesena bolečina zaradi bolezni bližnjih organov
Zgodi se, da bolečino zaznamo kot bolečino v križu, bolezenski proces pa je na drugem mestu v telesu. Tako se lahko bolezenski proces odvija na ledvicah (vnetja), na ožilju v predelu trebuha (razširjena trebušna aorta), na črevesju (vnetja), na rodilih (predvsem na telesu maternice) – bolečina pa je v križu. Bolečina ob menstruaciji se običajno prenaša bolj v predel križnice. Tja se lahko locira tudi bolečina zaradi obolenja prostate.
Kako ravnati, ko začutimo bolečino v križu?
Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obhladki, prhanje). Če bolečina ne mine, posežemo po analgetikih, ki jih lahko brez recepta dobimo v lekarni. Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni, pešajo nam mišice in kosti, postanemo depresivni, bolečine so močnejše in težje se znova aktiviramo. Izvajamo vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic. Blagodejna je tudi masaža. Pri preprečevanju bolečin v križu je potrebna predvsem skrb za pravilno telesno držo ter zmerna športna aktivnost. Bodite pozorni na to, kako sedite pred televizijo ali računalnikom ter kakšna je sicer vaša telesna drža. Če je vaše delo pisarniško za računalnikom, vsako uro opravite nekaj razteznih vaj. Pravilno in zadostno gibanje, pravilna prehrana, dovolj počitka in osvobajanja stresa bo nedvomno zmanjšalo možnost pojava bolečin.
Kaj lahko poslabša bolečino v križu?
Bolečino v križu lahko poslabša nepravilno dvigovanje bremen, slaba telesna drža, uporaba premehkih sedežev ali ležišč, dolgotrajno sedenje in vožnja v avtomobilu, dolgotrajno ležanje, dolgotrajni enaki položaj telesa pri delu ter čustvena stanja kot so strah, zaskrbljenost in napetost.
Kdaj morate poiskati zdravniško pomoč?
Z zdravnikom se posvetujte, če so:
bolečine hude in ne izginejo v nekaj dneh,
če vam bolečina preprečuje opravljanje vsakodnevnih aktivnosti,
če imate težave z nadzorovanjem mehurja in črevesa,
če v predelu dimelj in zadnjika čutite odrevenelost in
če so noge postale šibke, v njih čutite mravljinčenje.
Ti znaki kažejo, da sta lahko prizadeta hrbtenjača in živčevje. Vzrok za bolečino v križu je lahko kakšna druga bolezen. V teh primerih je bolečina zelo huda, prisotna v mirovanju in ponoči nas zbuja iz spanja. Običajno jo spremljajo še drugi simptomi kot so povišana telesna temperatura in hujšanje. V takšnih primerih zdravnika obiščite prej.
Ne pozabite!
Bolečina v križu je znak prizadetosti ene ali več hrbteničnih struktur.
Prizadetost hrbteničnih struktur pogosto nastane zaradi slabe telesne drže in navad pri delu ali počitku.
S pravilnim ravnanjem in pravočasnim ukrepanjem lahko bolečino v križu bistveno ublažimo ali preprečimo.
Hrbtenica je ustvarjena za gibanje, prej boste pričeli z vsakodnevnimi aktivnostmi, prej se bo bolečina ublažila.
Vsekakor je pri bolečinah v križu najslabša izbira ta, da preprosto mirujete in čakate, da bolečina izgine.