Bolečine v rami
Ramenski sklep je najbolj kompleksen ter najbolj gibljiv sklep v našem telesu, zato je pomembno, da s pravilnim kliničnim pregledom ugotovimo vzrok za nastale težave. Gre za kroglast sklep, kateri nam omogoča gibanje v vse smeri:
predročenje (fleksija) – zaročenje (ekstenzija); odročenje (abdukcija) – priročenje (addukcija), medialna oz. notranja rotacija – lateralna oz. zunanja rotacija in kroženje (cirkumdukcija).
Ramenski sklep sestavljata dve kosti, in sicer nadlahtnica ter lopatica (glenohumeralni sklep). Zaradi majhne konkavne oblike sklepne površine na lopatici (glenoidalna ponev zaobjame le tretjino glave nadlahtnice), povečuje sklepno ponev hrustančni labrum glenoidale. Na ta način pomaga k stabilizaciji sklepa, saj je ta zaradi velike gibljivosti in razmerja med sklepnima površinama nestabilen. Pri stabilzaciji sodelujejo tudi vezi in mišice, predvsem skupina mišic rotatorne manšete:
nadgrebenčnica (m.supraspinatus),
podgrebenčnica (m.infraspinatus),
mala okrogla mišica (m.teres minor),
podlopatična mišica (m.subscapularis).
Za samo funkcijo ramena in ramenskega obroča kot celota pa so pomembni še trije sklepi: skapulotorakalni sklep (med lopatico in prsnim košem), akromioklavikularni sklep (med lopatico in ključnico) in sternoklavikularni sklep (med prsnico in ključnico).
Poškodbe rame
Na splošno poškodbe po mehaniki nastanka razdelimo na:
– akutne
– kronične
Pri akutnih poškodbah ramenskega sklepa gre ponavadi za izpahe ali nepopolne izpahe (subluksacije) v sprednji in zadnji smeri, katere povzroči padec na ramo ali so posledica delovanja zunanje sile na ramenski sklep. Pri tem ponavadi pride do poškodbe kostnih struktur, hrustančnega labruma, sklepne ovojnice ali ligamentov. Po drugi strani pa gre lahko za strganje mišic ali tetiv, zaradi delovanja velikih sil pri silovitih gibih
Kronične poškodbe najpogosteje vključujejo poškodbe rotatorne manšete in ohlapnost struktur ramenskega sklepa, ki mu zagotavljajo stabilnost in so lahko posledica pretiranega števila ponavljajočih (silovitih) gibov roke nad glavo, glenohumeralne ligamentne ohlapnosti, neravnovesja mišic rotatorne manšete, krčenja mehkega tkiva, slabe mehanike lopatice (neravnovesje stabilizacijskih mišic lopatice), zelo pogost vzrok za bolečino v rami so kalcinati (skupki kalcija) na narastišču kit.
Patologije ramenskega sklepa
Nestabilnost rame
Najpogostejši so sprednji izpahi nadlahtnice v ramenu. Pojavi se nenadna ostra bolečina, občutek preskoka, spremenjena oblika ramena ter omejena gibljivost sklepa. Lahko je prirojena (pogoste dislokacije) ali pridobljena (post-travmatska). Do izpaha lahko pride pri padcu na roko, udarcih, pri gibih kot so metanje žoge, poseganje po predmetih visoko nad glavo, pri nekontroliranih zamahih.
Utesnitveni sindrom (shoulder impingement)
Utesnitveni sindrom je dokaj pogosta patologija ramenskega sklepa. Pojavi se, ko se mehkotkivne strukture (mišična narastišča, tetive, burza, ovojnica) stisnejo v subakromialnem prostoru (med glavo nadlahtnice in kljunastim odrastkom lopatice). Značilen je »bolečinski lok« gibanja z ramo pri odročenju v obsegu od 60° do 120°. Najpogostejši simptom je bolečina, ki se ojača pri gibih z roko nad višino ramena. Pojavi se tudi slabša moč gibov v rami in omejenost same gibljivosti. Bolečina je topega značaja in se ojača pri ležanju na prizadeti rami. Pri gibanju se lahko pojavlja občutek drgnjenja in preskokov v rami, to lahko slišimo kot pokanje v sklepu.
Vzrok so lahko preobremenitve, degenerartivne spremembe v sklepu, napačna glenohumeralna biomehanika, glenohumeralna nestabilnoist, nestabilnost lopatic, kalcinacije rotatorne manšete, skrajšave posteriorne kapsule, padec na iztegnjeno roko in ostalo.
Poškodba rotatorne manšete
Tetive rotatorne manšete so supraspinatus, infraspinatus, subskapularis in teres minor. Pri poškodbah rotatorne manšete govorimo o delnih in popolnih rupturah, ki nastanejo ob akutni poškodbi (padec, udarec) ali zaradi degenerativnih sprememb tetiv. Najpogosteje je prizadeta tetiva mišice supraspinatus.
Poškodba labruma (SLAP-lezija)
Je poškodba zgornjega dela sklepne čašice (labruma). Labrum glenoida je triangularna vezivno-hrustančna struktura, ki poglobi in poveča sklepno površino glenoida. Najpogostejša je pri športnikih, ki izvajajo gibe meta nad glavo (odbojka, rokomet, ameriški nogomet,…), padec na iztegnjeno roko ali direktno na ramo (borilne veščine, downhill)
Simptomi so topa, težko definirana bolečina v notranjosti ramenskega sklepa. Med gibanjem se lahko pojavi pokanje/škrtanje. Pojavi se oslabelost mišic ramenskega obroča.
Burzitis
Burzitis rame je vnetje burze oziroma vnetje žepkov napolnjenih s sinovialno tekočino, ki so med kito in kostjo. Burze zmanjšujejo trenje med kitami ali mišicami ter lajšajo gibanje. Najpogosteje je vneta subakromialna burza. V akutni fazi so prisotne močne bolečine in velika omejitev gibljivosti. Nastane zaradi preobremenitev, ponavljajočih gibov nad glavo, nenadnega sunkovitega giba nad glavo in podobno.
Bolečine in poškodbe v akromio-klavikularnem sklepu
Sklep, v katerem se stikata površini končnega dela ključnice in akromiona lopatice, imenujemo akromioklavikularni sklep ali AC sklep. Njegova osnovna vloga je, da omogoča rotacijo ključnice. Pri neposrednem udarcu na ramenski sklep pogosto pride do poškodbe AC sklepa, kar se najpogosteje zgodi pri neposrednih padcih na ramo ali pri prometnih nesrečah.
Pri ponavljajočih poškodbah AC sklepa ali pri večletnem preobremenjevanju, posebej pri aktivnostih nad višino glave, lahko pride do obrabe AC sklepa. Bolečina se pojavi lokalno na samem AC sklepu.
Vsi pasivni gibi so boleči, največje bolečine pa povzroča horizontalna addukcija roke. Bolečina je ostra, prisotna ob gibanju z rameni, na sklepu so lahko opazne zadebelitve. Pri gibanju se lahko zaradi nestabilnosti ključnice v tem sklepu pojavljajo boleči preskoki.