Bolečine v vratu
Bolečina v vratu je pogost razlog za obisk zdravnika. Po podatkih različnih avtorjev jo ima 35% ljudi vsaj enkrat v življenju. Vrat sestavlja 7 vretenc, ki so razporejena tako, da oblikujejo krivino v obliki črke C. Močni in fleksibilni ligamenti, ki povezujejo vretenca med seboj, skupaj z mišicami držijo vašo glavo pokonci. Naloga vratu ni samo podpora glave, temveč vretenca in mišice omogočajo gibanje- obračanje glave. Vratne mišice pomagajo ramenskim, prsnim in hrbtnim mišicam in so z njimi povezane. Zato je pomembno, da so vse mišice zgornjega dela telesa primerno močne.
VZROKI BOLEČINE V VRATU
Glavni povzročitelj bolečin v vratu, ramenih in glavi je ravno ta dolgotrajna prisilna drža brez prekinitev, ki vodi v pojav mišičnega neravnovesja ter prekomernega draženja občutljivih struktur, kot so živci, medvretenčne ploščice, ligamenti, fascije. Težave se lahko pogosto pojavijo tudi kot posledica degenerativnih sprememb vratne hrbtenice ali poškodb. Bolečine v vratu bolniki običajno opisujejo kot otopelo bolečino, ki se običajno poveča ob zasuku glave. Bolečina se lahko širi iz vratu v rame in naprej v prste. Lahko je ostra in zbadajoča. V nekaterih primerih lahko občutimo mravljinčenje ali otopelost rok ali vratu. Največkrat spremlja bolečine v vratu tudi glavobol kateremu se lahko pridružijo simptomi kot so: vrtoglavica, zamegljen dvojni vid, piskanje-šumenje v ušesih, otečeno grlo, boleči-občutljivi zobje, itd. Ob dolgotrajni prisilni drži, neprimernem delovnem okolju in stresu na delovnem mestu bi lahko omenili še nedejavnost v smislu nezadostnega gibanja, nezadostne količine in slabe kakovosti spanja, neprimerne prehrane ter prisotnost že prej omenjenih psihosocialnih dejavnikov tveganja. Eden najpogostejših mehanizmov poškodbe je prometna nesreča, ko pride do nihajne poškodbe vratu. Posledice te poškodbe so lahko dolgotrajne in zdravljenje takih poškodb je včasih izjemno zahtevno. Dejavnika, ki povečujeta tveganje za pojav bolečine v vratu, sta tudi pomanjkanje splošne telesne aktivnosti in psihični stres.
Pomembna je tudi sama drža glave. Za vsak centimeter nagiba glave naprej, se teža glave na hrbtenico poveča za dodatna 2 kilograma. Nepravilna drža in položaj glave lahko obremeni vratno hrbtenico tudi za dodatnih 13 kilogramov. To poruši celotno ravnovesje telesa. Nepravilna telesna drža ima zraven vizualnih nepravilnosti učinke na celotno telo. Čez čas se lahko pojavijo bolečine, glavoboli, degenerativne spremembe, spremembe razpoloženja, spremembe krvnega tlaka, spremembe pljučne kapacitete, spremembe prebavil in ostalo.
KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI?
Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba, izogibati se je potrebno prisilni drži (pravilno sedenje, stoja, dviganje bremen), pomagajo tudi ergonomske izboljšave na delovnem mestu in pri vsakodnevnih opravilih (stol z nastavljivo višino sedeža, položaj računalnika na delovni mizi). Priporočamo, da bolniki med delom v službi in doma večkrat počivajo ter se v času tega počitka pravilno razgibajo. Bolnikom priporočamo hrbtno plavanje. Ljudem, ki opravljajo pisarniško delo, priporočamo, da na vsake pol ure vstanejo ter razgibajo vrat in ramenski obroč.
Blage bolečine brez izžarevanja v okončini, mravljinčenja in izpadov grobe mišične moči lahko bolnik obvladuje sam s pomočjo sredstev za lajšanje bolečin (npr. paracetamol), z vajami za sproščanje mišic in s krioterapijo (tj. terapevtska uporaba mraza/ledu). Redna in zmerna fizična aktivnost pozitivno vpliva na bolečine v vratu, saj izboljšuje odpornost organizma, izboljšuje psihofizično sposobnost in zmanjšuje strest. Najprej pa je potrebno mišice v vratnem področju sprostiti, preden lahko začnemo s krepitvijo.
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Če se bolečina stopnjuje in/ali se pojavijo še nevrološki izpadi, je utemeljen obisk pri zdravniku družinske medicine. Na podlagi temeljitega pogovora z bolnikom in kliničnega pregleda se bo zdravnik odločil za najustreznejše zdravljenje z zdravili ter eno ali več metod fizikalne medicine, ob tem pa bolnik dobi še vsa potrebna navodila za preprečevanje bolečin.
Priporočamo da obiščite zdravnika:
če se bolečina v vratu izrazito poslabša,
če se pojavi mravljinčenje,
če se pojavi ostra bolečina, ki izžareva v roko,
če opazite slabšo moč v mišicah rok,
če se pojavi glavobol.