Nepravilna telesna drža
Obravnava drže zajema držo celotnega telesa in ne izključno hrbtenice. Pokončna drža je splošna značilnost človeka, vendar je pri vsakem posamezniku nekoliko drugačna in značilna zanj.
Da bi lahko razpravljali o nepravilni telesni drži, moramo sprva opredeliti pojem normalne drže. Normalna drža je tista, s katero dosežemo ravnovesje telesa v gibanju in mirovanju ob najmanjšem mišičnem naporu in najmanjši porabi energije. Normalna drža ščiti nosilne strukture skeleta, tako da jih maksimalno zaščiti pred degeneracijo in poškodbami.
Razširjenost nepravilne drže v današnjem času dosega razsežnosti epidemije in je večinoma posledica nezadostnega oziroma nepravilnega gibanja, napačnih gibalnih vzorcev, travm in stresa. Sprememb v drži pri sebi običajno ne opazimo. Ker je telo zelo prilagodljivo in želi na vsak način ohraniti ravnovesje, se prilagodi po svojih najboljših močeh. Vendar se včasih po prilagoditvi za ohranjanje težišča porablja več energije.
Takšen način prilagoditve pogosto vodi do utrujenosti, glavobolov ter bolečin in tako imenovane zategnjenosti v vratu, ramenih in hrbtu. Vsako odstopanje od gravitacijske sile pa obenem pomeni, da mora telo na drugem delu prilagoditi svoj položaj. Zatorej vsaka kompenzacija nekega telesnega segmenta prinese tudi spremembo na drugem segmentu (mišice se pretirano skrajšajo, raztegnejo, izgubijo moč, pritiski na sklepni hrustanec in diske se na določenih mestih povečajo ...), ta proces pa dolgoročno privede do težav in bolečine.
Nepravilna drža se manifestira skozi nepravilnosti v obliki hrbtenice, ramen in spodnjih udov. Značilnosti nepravilne drže so: povešena ramena, različna višina ramen, povečan ali zmanjšan naklon medenice, ki posledično vpliva na spremembo hrbteničnih krivin, zarotirana medenica, izbočen trebuh, nesimetričnost prsnega koša. Nepravilna drža je torej funkcionalna telesna motnja, ki nastane kot posledica sprememb v napetosti mišic (premajhna ali prevelika napetost), ki rušijo telesno ravnovesje.
Najpogostejši vzrok za nastop nepravilne telesne drže pri odraslih pa je neprimerno obremenjevanje telesa. Sem sodijo vsakodnevno večurno delo v prisilnem položaju (kamor spada tudi sedeče delo); neustrezno načrtovan trening, ki obremenjuje samo določene segmente telesa; slaba drža pa se lahko razvije tudi iz slabih navad.
K slabi drži lahko pripomorejo neustrezna podlaga za spanje (premehka ali pretrda vzmetnica), prekomerna telesna teža, čustvene težave, problemi s stopali, slabe navade v povezavi s sedenjem, stojo ali spanjem, stres, odvisnost od digitalne tehnologije (TV, računalnik, tablice in podobno), večurno sedenje v avtomobilu.
Pomembna je tudi sama drža glave. Za vsak centimeter nagiba glave naprej, se teža glave na hrbtenico poveča za dodatna 2 kilograma. Nepravilna drža in položaj glave lahko obremeni vratno hrbtenico tudi za dodatnih 13 kilogramov. To poruši celotno ravnovesje telesa. Nepravilna telesna drža ima zraven vizualnih nepravilnosti učinke na celotno telo. Čez čas se lahko pojavijo bolečine, glavoboli, degenerativne spremembe, spremembe razpoloženja, spremembe krvnega tlaka, spremembe pljučne kapacitete, spremembe prebavil in ostalo.
Težave zaradi nepravilne telesne drže najbolje rešujemo z ustrezno korekcijsko vadbo, ki vključuje krepitev šibkejših mišic in raztezanje skrajšanih mišic. Specifične vaje oziroma terapije določi ob strokovnem pregledu specialist. Bolje je preprečevati kakor zdraviti!